Daljnovidnost ali hiperopija
Kaj je daljnovidnost?
Če dobro vidite predmete, ki so oddaljeni, imate pa težavo z ostrenjem predmetov na blizu, ste lahko daljnovidni.
Vaš optometrist bo lahko daljnovidnost opredelil tudi z medicinskim izrazom hiperopija ali hipermetropija. Daljnovidnost povzroči, da oči pri gledanju na blizu, potrebujejo dodatni napor. Po dolgotrajnem gledanju predmetov na blizu, pride do zamegljenega vida, glavobolov in preobremenitve oči. Otrokom, ki so daljnovidni, branje povzroča težave.
Daljnovidnost ni bolezen, tudi ne pomeni, da imate “slabe oči”. Preprosto pomeni, da imate neko spremembo na obliki zrkla. Od stopnje spremembe je odvisno, ali potrebujete korekcijske leče.
Kaj povzroča daljnovidnost?
Daljnovidnost se najpogosteje pojavi, ko je zrklo prekratko; torej od sprednjega do zadnjega dela krajše, kot je običajno. Tudi premajhna ukrivljenost roženice včasih lahko povzroči daljnovidnost. Zakaj pride do spremenjene oblike zrkla ni točno znano, nagnjenje za daljnovidnost pa je podedovano. Prisotni so tudi drugi dejavniki, vendar v manjšem obsegu kot dednost.
Kako daljnovidnost vpliva na vid?
Naša sposobnost, da “vidimo”, se začne, ko svetloba vstopi v oko skozi roženico. Oblika roženice, leča in zrklo pomagajo ukriviti (lomiti) svetlobne žarke tako, da je svetloba usmerjena točno na točko na mrežnici.
Če je zrklo prekratko, kot pri daljnovidnosti, se “točka svetlobe” namesto za mrežnico, usmeri na točno določeno mesto na mrežnici, imenovanem fovea. Posledično se na točki na mrežnici, kjer bi morala biti osredotočena točkasta svetloba, pojavi svetloba v obliki diska. Ker svetloba, ki doseže mrežnico ni izostrena, je vid zamegljen.
Za daljnovidnost se predpišejo konveksna stekla, ki ostreje lomijo svetlobne žarke in jih usmerjajo na mrežnico.
Koga prizadene daljnovidnost?
Veliko ljudi ima določeno stopnjo daljnovidnosti, a problem nastane šele takrat, ko močno vpliva na sposobnost dobrega vida ali povzroča glavobole ali preobremenjenost oči.
Kako se diagnosticira daljnovidnost?
Daljnovidnost je zelo redko odkrita v okviru šolskih pregledov oči, saj po večini zajemajo zgolj sposobnost gledanja predmetov na daleč. Temeljit pregled zdravja oči, s katerim se preveri tako kratkovidnost kot daljnovidnost, je nujen za ugotavljanje daljnovidnosti. Pokličite nas in se naročite na pregled.
Kako poteka zdravljenje?
Običajno se predpišejo kontaktne leče ali očala s konveksnimi stekli. Svetlobo lomijo ostreje in jih usmerjajo na mrežnico. Če nimate drugih težav z vidom, na primer astigmatizma, boste mogoče potrebovali samo očala za branje oz. bližinska očala za opravila, ki se jih opravlja na blizu, na primer branje iz telefona, tablice ali e-bralnika ali druge dejavnosti, ki zahtevajo oster vid na blizu.
Za ugotovitev najboljšega načina odpravljanja težav vas bo optometrist povprašal o vašem načinu življenja, poklicu, dnevnih aktivnostih in splošnem zdravstvenem stanju. Vprašal vas bo ali pogosto potrebujete dober vid za gledanje na blizu. Iskreni in premišljeni odgovori in sodelovanje z optometristom, bodo pomagali pri pravilni izbiri korekcijskih stekel za oster vid in pri splošnem prijetnem počutju.
Kako daljnovidnost vpliva na način življenja?
Če vam bodo predpisali očala ali kontaktne leče, boste potrebovali nekaj dni, da se nanje privadite. Po tem daljnovidnost verjetno ne bo imela večjega vpliva na vaš način življenja.
V Optiki Oblak priporočamo redne in temeljite preglede oči, ki omogočajo ugotavljanje manjših sprememb vida in njihovo zdravljenje, zato da bo vaš vid ostajal jasen in zadovoljiv, kot je le mogoče. Pokličite nas in se naročite za pregled.
Dr Emil Oblak, optometrist