Kaj je astigmatizem?

Astigmatizem je eden najbolj nerazumljenih pojmov na našem področju. Pacienti s tem izrazom opisujejo skoraj vse tegobe, od trzanja vek do plavajočih muh v vidnem polju. V resnici pa je astigmatizem dioptrijska napaka, kjer se svetloba, ki potuje skozi oko, ne fokusira enakomerno na mrežnico.

Kratka lekcija iz fizike nam lahko pomaga prikazati dogajanje. Predstavljajte si svetilko, ki žarke oddaja skozi sferično lečo. Takšna leča je enakomerno ukrivljena kot žoga, zato na steni ustvarja okroglo projekcijo.

Leča z astigmatizmom ni enakomerno ukrivljena, saj je po obliki bolj kot žogi podobna zemlji. V očesu z astigmatizmom je roženica pogosto bolj ukrivjena v vertikalnem meridianu kot v horizontalnem ali obratno. Ko svetloba potuje skozi nepravilno ukrivljeno lečo, postane projekcija na steni ovalna. V primeru našega vida je zadeva bolj zapletena, saj obstaja veliko različnih ukrivljenosti očesne roženice. Namesto ovalne projekcije je naš vid zamegljen oziroma raztegnjen kot ukrivljena ogledala v cirkusu, ki nas naredijo bolj suhe ali debele.

Pacienti se pritožujejo nad dvojnim in zamegljenim vidom. Ali imate astigmatizem, lahko preverite zvečer z gledanjem rdečih luči zadnjega dela avtomobila brez očal (seveda, ko bo kdo drug vozil!). Žarki rdečih luči bodo razpršeni v smeri vašega cilindra. Z gledanjem skozi očala bodo razpršeni žarki izginili, v nasprotnem primeru potrebujete novo dioptrijo.

Namen očal z astigmatično dioptrijo je popraviti svetlobo, ki potuje skozi nepravilno oblikovano roženico, tako da jo enakomerno razporedi. To nam omogoča oster vid brez razpršenih žarkov in meglenega vida. V astigmatičnih dioptrijah se količina dioptrije meri v cilindrih, os pa optiku pove, v kateri smeri mora izdelati cilinder v očalih.

Astigmatizem ima 75 odstotkov ljudi; nekateri samo 0.25 dioptrije (D) drugi pa tudi 10.00 D. To število je bistveno manjše v deželah, kjer se astigmatizma ne predpisuje.

Predpisovanje astigmatizma zna biti zelo zamudno; manjši kot je cilider, težje ga je natančno določiti. Precej cilindrov do 0.75 D je nepredpisanih. Človek sicer vidi tudi z navadno sferno dioptrijo, manjka pa mu popolna ostrina. Takemu človeku lahko intenzivno gledanje z očmi od blizu povzroča zelo utrujene oči, glavobole in meglen vid. Ogromno raziskav na tem področju dokazuje, da že 0.25 D ali 0.50 D predpisanega cilindra odpravi veliko težav pri bližinskem delu. Ironično je izdanih veliko receptov za očala za daljavo, za bližinsko dioptrijo pa ne. Dodatno se težave povečajo, ko ljudje navadna očala brez cilindra kupujejo na pošti. To seveda ne reši težav pacienta. Ne samo da človeku manjka del dioptrije, takšna očala so narejena na fiksni medzenični razdalji. Ljudje pa smo si zelo različni; nekateri imamo oči bolj skupaj, drugi bolj narazen, kar pomeni, da večina uporabnikov nosi očala z napačno medzenično razdaljo, ki samo poslabša težave pri bližinskem delu.

Pacienti me večkrat vprašajo, če je astigmatizem mogoče pozdraviti. Astigmatizem ni bolezen, zato zdravljenje ni potrebno. Ta anatomska drugačnost ostane z nami vse življenje in pri pravilno predpisanih očalih imamo „normalen“ vid. Astigmatizem se z leti praviloma ne slabša in v večini primerov ostane nespremenjen vse življenje. Spremeni se lahko le v starosti zaradi starostnih sprememb na očeh, kot so manj napete veke ali siva mrena.

Dr Emil Oblak, optometrist