Higiena oči

Zdravo življenje predstavlja zdrav življenjski slog, ki so dobre prakse na dnevni ravni. Dobre prakse so dobre navade, ki vodijo v dolgo vitalno življenje, tudi pri očeh. Stroka ocenjuje, da je 90% očesnih težav povezanih s slabimi navadami higiene in oskrbe, kar pomeni, da smo v večini primerov za obolele oči odgovorni sami. Zato svetujemo redno čistočo in higieno oči in vek, da preventivno preprečimo očesna obolenja in poslabšanje vida, ter hkrati poskrbimo za dobro počutje in telesno zdravje.

Čiste roke

Higiena oči je bistveno povezana s higieno rok. Z rednim umivanjem rok sproti odstranjujemo bacile in bakterije ter drugo umazanijo, kar je zelo pomembno za očesno zdravje, kajti z rokami se ljudje neprestano dotikamo obraza in oči. Posebej ko imamo razdražene, vnete ali otečene oči, jih radi mencamo, drgnemo veke in s prsti manemo notranji del očesa pri nosu.

Pri rokah moramo paziti, da jim ne nanašamo agresivnih in alergenih gelov in krem. Odsvetujemo gele z alkoholom in parfumskimi dišavami, ki če pridejo v stik z očesom, rade povzročijo draženje. Predvsem priporočamo, da se roke umivajo večkrat tekom dneva, dodatno ko menjamo prostore in se dotikamo kljuk in vrat, po nakupih in plačevanju z denarjem, ko se rokujemo, po vzemanju zdravil (posebej, če jih lomimo) in po pospravljanju s čistili.

Priporočamo tudi, da preden umijemo obraz ali nanj nanesemo kremo in ličila, da prej temeljito umijemo roke, posebej prste. Enako velja za odstranjevanje ličil, da preden se lotimo odstranjevanja in s tem dotikanja očesa, temeljito umijemo roke.

Na čistočo rok posebej opozarjamo uporabnike kontaktnih leč. Ker leče vstavljamo v oko s prstom, svetujemo dodatno čistočo konice prstov in nohtnega predela, kjer se rade zadržujejo bakterije.

Čiste roke pomenijo tudi čistočo nohtov. Oči se velikokrat prej dotaknemo z nohti, kot konico prsta, zato moramo redno skrbeti za urejenost nohtov, da niso predolgi in natrgani, in da je podnohtna koža prosta umazanije.

Umivanje oči

Ljudje pogosto pozabimo umiti oči. Večkrat obraz na hitro umijemo in pozabimo na nekaj dodatnih gibov okrog oči. Redno umivanje oči je nujno zjutraj in zvečer. Zjutraj poskrbimo, da odstranimo zaspančke in prebudimo oko. Odsvetujemo umivanje z vročo ali toplo vodo. Oči vedno umivamo s čisto hladno vodo.  

Drugo umivanje oči opravimo pred spanjem. Tekom dneva se v oko ujamejo prašni delci, cvetni prah in drugi tujki, ki so v zraku, ter ličila in krema. Zato priporočamo, da zvečer prav tako s hladno čisto vodo temeljito speremo oči in jih ne drgnemo z brisačo, ampak le nežno popivnamo.

Dodatno umivanje tekom dneva priporočamo vsem, ki delajo v prašnih prostorih ali drugih okoljih, kjer je prisotno veliko umazanije ali drugih mikro delcev, ki potujejo v zraku. Tudi v tem primeru, naj se oči umivajo s čisto hladno vodo in po čiščenju le popivnajo s čisto brisačo.

Svetloba

Svetloba močno vpliva na oči, jih razteza in krči ter nam omogoča, da vidimo. Vendar vsaka svetloba ni dobra svetloba za oči. Nekateri ljudje imajo razvito občutljivost na svetlobo in spekter svetlobe. Druge pa pogosto moti in draži difuzna, bleščeča ali direktna sončna svetloba. Oči so občutljive tudi na umanjkanje svetlobe, temačnost in mrak.  

V okoljih, kjer preživimo večino delovnega časa, moramo za dober vid poskrbeti z ustrezno osvetlitvijo. Na primer, v pisarnah, tovarnah in učilnicah odsvetujemo neonske luči, saj se bleščijo in velikokrat utripajo. Svetujemo razpršeno svetlobo, kar pomeni več luči, različnih moči osvetlitve, ki prihajajo iz različnih kotov in višin. Žarnice naj bodo čim bolj podobne naravni svetlobi, brez rumenine in bleščanja ali zatemnitve. Poudarjamo, da za aktivno delo potrebujemo veliko svetlobe, a vendar ne smemo pretiravati. Svetloba naj bo čim bolj podobna naravni svetlobi dneva. Tudi kadar je zunaj temačno, naj bo svetloba v prostorih uravnotežena in istovetna svetlobi, kot je jasen dan.

Tistim, ki veliko berejo knjige in drugo literaturo, ter vsem uporabnikom računalnikov, pametnih telefonov, tablic in e-bralnikov, dodatno svetujemo, da skrbijo za ustrezno svetlobo. Po praksi vidimo, da mnogo ljudi bere in uporablja digitalne medije v zatemnjenih, mračnih prostorih. Ko ni dovolj svetlobe, se oči naprezajo, sušijo in obremenjujejo. Oči, ko berejo, že tako porabljajo energijo za fokusiranje in večopravilnost. Ko jih dodatno obremenimo še s svetlobo, tvegamo izgorelost oči, s tem pa celo vrsto očesnih težav.

Enako velja za prostore, ki so izpostavljeni močni in moteči svetlobi ter bleščanju. Oči enako padejo v stres, in namesto, da bi imele optimalne pogoje za delovanje, se začnejo boriti s svetlobo, pri tem pa manj mežikajo in se sušijo. Zato toliko opozarjamo na pravilno svetlobo, posebej pri uporabi digitalnih naprav, da ne prihaja do razbolelih in razdraženih oči, srbenja in kljuvanja v očeh, pekočih oči, solzenja, meglenja, trzanja veke in očesa, ter otekanja oči.

Svetloba, poleg direktnega vpliva na oči, v človeku zbuja tudi prijetno ali nelagodno počutje. Ko se gibljemo v svetlih prostorih, kjer je osvetlitev naravna, se dobro počutimo, imamo več energije in motivacije za delo. V prostorih, kjer je svetloba močno umetna, se hitro začnemo počutiti napeto in v telesu nelagodno. Ko pa smo prisotni v svetlobi, ki je mračna ali zatemnjena, se sicer v prvih trenutkih počutimo prijetno, sproščeno in romantično, a se hitro polenimo in dobimo občutek utrujenosti in da se nam nič ne da. Ko v taki svetlobi oči izpostavimo delavnosti (branje, delo z računalnikom), le-te doživijo stres, saj jim na eni strani sporočamo, da naj počivajo (svetloba), na drugi strani pa jih napenjamo (branje, gledanje slik, računanje), in ravno zaradi tega konflikta oči spravimo v napetost in razdraženost.

Zaščita oči

K zdravim očem bistveno pripomoremo z rednim nošenjem zaščite – očali. Poznamo več vrst očal; na primer, zaščitna delovna očala ščitijo oči pred tujki, ki so nevarni in škodljivi očesu. Medtem ko korekcijska očala očem omogočajo ostrino in jasen vid, in hkrati varujejo oči pred prašnimi delci, cvetnim prahom, vetrom in prepihom.

Zaščita oči je vedno bolj nujna, saj delamo in se gibljemo pod vedno težjimi pogoji. Zaščitna očala pri delu so tudi očala za računalnik, ki ščitijo oči pred škodljivo umetno modro svetlobo in hkrati varujejo oči pred bleščanjem neonskih luči, ki so najbolj pogosta osvetlitev delovnih prostorov. Hkrati računalniška očala varujejo oči pred prepihom in klimo, kar oboje povzroča draženje v očeh.

Zaščita oči je nujna tudi, ko se gibljemo zunaj v naravi in mestu. S sončnimi očali učinkovito preprečimo degeneracijo makule in druge težave, ki jih povzroča sonce.

Posebej so sončna očala dobrodošla športnikom in rekreativcem v naravi, saj oči uspešno zaščitijo pred vetrom in tujki v zraku.

Ne smemo pozabiti tudi na očala za vožnjo, ki preprečijo bleščanje luči. Pri vožnji se pogosto srečujemo tudi z difuzno svetlobo, ki jo očala za vožnjo uspešno odpravijo. Očala za vožnjo priporočamo tistim, ki že imajo razbolene oči in so občutljivi na luči in svetlobo. Uporabo svetujemo tudi tistim, ki več ur dnevno preživijo za volanom. Z ustreznimi očali ohranimo varno vožnjo in zdrave oči.

Ličila

Danes si življenja brez ličil skoraj ni mogoče prestavljati. Četudi ličila prinesejo všečno samopodobo in prijetno počutje, očem niso tako prijetna in dobrodošla. Ličila izsušijo oči, kar povzroča draženje, srbenje, pikanje in solzenje. Zaradi ličil so oči lahko vnete in zabuhle. Pogosta je tudi rdečina v beločnici oz. videz krvavih oči.

Če uporabljamo ličila, jih moramo nujno odstraniti vsak dan pred spanjem in temeljito sprati oči s čisto hladno vodo. Pri odstranjevanju ličil pogosto razdražimo oči zaradi drgnjenja vek in v njih vnesemo ličila oz. ostanke ličil in delce vate. Prav tako draženje oči povzročajo mokri robčki za odstranjevanje ličil, ki puščajo v očeh kemikalije in umazane delce ličil.

Pri uporabi ličil priporočamo čim bolj nežna in antialergena ličila. Raba naj bo zmerna in priporočamo izogibanje direktnim vnosom v oko, na primer s črtalom ali senčilom za oči v prahu.  Pri rabi bleščic svetujemo dodatno odstranjevanje in izpiranje očesa.

Med ličila vključujemo tudi kreme in gele, ki jih nanašamo kot vlažilno sredstvo ali tretma za zmanjševanje gub. Svetujemo na previdnost pri mazanju okrog oči, da krema ali gel ne prideta v oko, saj so sestavine velikokrat agresivne in razdražijo oko, ga vnamejo in povzročijo pekočino in solzenje.

Svež zrak

Ključ do zdravih oči je tudi reden dotok svežega zraku. Svež zrak pomeni kisik, ki je nujen za dolgotrajno delovanje roženice. Namreč roženica sama nima lastnega mehanizma za dovajanje kisika, zato ji ga moramo priskrbeti mi. Uporabnikom kontaktnih leč zato svetujemo, da odstranijo kontaktne leče že tekom dneva, ne šele zvečer pred spanjem, da roženica pride do svežega zraka.

Svež zrak je koristen za oči tudi zato, ker pomaga očem ohranjati vlažnost, ki je nujna za bister pogled.

Na dotok svežega zraka posebej opozarjamo v delovnih okoljih, saj tam beležimo največ suhih oči. Z rednim zračenjem prostora, očem priskrbimo potrebno vlažnost in hkrati damo kisik celemu telesu.

Priznana zdravilka Hildegarda iz Bingna je za bleščeče oči (to so zdrave oči) priporočala večkratno zrenje v zeleno naravo in redno sveženje oči s svežo hladno vodo. Po več kot 800 letih današnja stroka potrjuje zdravilske modrosti, še posebej v delovnih okoljih. Delovnemu prostoru dovajajo kisik tudi rastline, zato se priporoča, da postavimo na delovno mizo in bližino računalnika rože oz. zelenje. Poleg kisika nas zelenje sprošča in hkrati motivira, da pogled večkrat tekom delovnika odmaknemo stran od ekranov in tako spočijemo oči.

Masaža oči

V očesnih priročnikih pogosto zasledimo nasvet za masažo oči, ki sprošča napete očesne mišice in povrne vlažnost očesu. Primer samomasaže: udobno se namestimo in zapremo oči. Držimo se pravila, eno oko ena roka. S sredincema nežno gladimo veki, v smeri od notranjega dela očesa pri nosu, ven proti sencam. Potege ponovimo 5-krat. Nato sredinca prestavimo spodaj pod oči, kjer so podočnjaki. Enako 5-krat nežno pogladimo v smeri od notranjega dela očesa pri nosu, ven proti sencam. S krožnimi gibi nato zmasiramo še sence.

Dodatno nežno pogladimo še spodnjo stran obrvi, ki meji na oko. Uporabimo sredinec in kazalec. Vedno masiramo iz sredine obraza ven proti sencam. Svetujemo, da se masaža opravlja s čistimi rokami in odstranjenimi ličili.

Obkladki za oči in veke

Najbolj znan naravni blažilec za razdražene, vnete ali otekle oči so kamilični obkladki. Vrečki kamiličnega čaja damo v zavrelo vodo, počakamo 5-10 minut, da se voda rahlo ohladi. Še topli vrečki, ki smo ju rahlo oželi, položimo na zaprte veke, ki smo jim prej odstranili ličila. Kamilični obkladek večkrat ponovimo. Uporabimo isti vrečki kamiličnega čaja. En tretma polaganja obkladkov traja približno 30 min.

Med domačimi zdravili dobro poznano zelišče je tudi smetlika. Smetlika zelo dobro razkužuje, zato se jo uporablja pri poškodbah očesa z rdečino, oteklinah in motnjah vida, ter vnetju veznice in ječmenu. Učinkovita je tudi pri preobremenjenih očeh. Smetliko za očesno nego uporabljamo kot čajni poparek. Dve čajni žlički čaja smetlike damo v 150 ml hladne vode in segrejemo do vretja. Pokrit poparek pustimo stati 5-10 min, nato precedimo. Oči spiramo 3-4 krat dnevno, vedno s sveže pripravljenim poparkom.

V ljudskem zdravilstvu poznamo zeliščne poparke tudi iz komarčkovih semen, svežega peteršilja in obkladke iz zeljnih listov. Če trpite za resnimi poškodbami in očesnimi obolenji, pred uporabo najprej svetujemo pregled pri očesnem strokovnjaku.

Redni očesni pregledi

Zdrave oči poleg dnevne higiene in nege zahtevajo tudi redne preglede oči in vida. Oči, kot celo telo, se z leti spreminjajo, posebej po 40. letu, ko presbiopija – zamegljen vid na blizu, slej ko prej prizadene vsakogar. Danes očesne težave rešujemo hitro in učinkovito, če le pacient pride na očesni pregled, posebej preventivni, ko obolenje odkrijemo že na začetni stopnji.

Očesni pregled še posebej svetujemo vsem, ki opažajo opozorilne znake očesnih sprememb, na primer

• neostro, zabrisano ali popačeno sliko;
• izpade vidnega polja; dvojno sliko;
• bliskanje, migetanje in bleščanje;
• pojavljanje barvnih krogov okrog virov svetlobe;
• predmeti so videti manjši ali večji;
• nenadno močno poslabšanje vida na enem ali obeh očesih;
• oslepitev na eno oko;
• raznovrstna vnetja, posebej z dodatkom gnojnega izcedka in močnim otekanjem;
• nastanek bulic na robu vek; in
• razjede na roženici.

Pregled oči in vida je neboleč poseg. Pri nas v Optiki Oblak izvajamo optometristični pregled, ki traja od 20-30 minut. Pri pregledu preverimo vid in ugotovimo ali potrebujete očala, preverimo stanje očesnih mišic in pritisk v očeh, ter pregledamo zunanji in notranji del očesa.

Pri očesnem zdravju ne pozabite na najmlajše. Predšolskim otrokom nudimo preventivne preglede oči in vidne funkcije. Otrokom poleg očesnega pregleda nudimo tudi učenje o uporabi kontaktnih leč.

Posebno pozornost namenjamo tudi starejšim. Pri očesnem pregledu starejših si vedno vzamemo 30-minutni termin. Tudi v primeru ko je prisotna siva mrena ali starostna degeneracija makule, se potrudimo izboljšati vid z najboljšo možno očalno dioptrijo.

Dr Emil Oblak, optometrist

Reference:

Uschi Ostermeier-Sitkowski. Izboljšajte vid. Do zdravih oči po naravni poti. Učila, 2003.