Kratkovidnost ali miopija
Kratkovidnost oziroma miopija je najpogostejša dioptrijska napaka v očesu, ki v zadnjih letih postaja vse pogostejša.
Svetovne statistike kažejo, da se je pogostost kratkovidnosti, v primerjavi z 70′ leti do danes, skoraj podvojila.
Čeprav točen vzrok za takšno povečanje kratkovidnosti ni znan, veliko strokovnjakov meni, da je preobremenjenost oči povezana z uporabo računalnika in drugimi nalogami, ki vključujejo gledanje na blizu, in genetsko nagnjenostjo za kratkovidnost.
Simptomi in znaki kratkovidnosti
Če ste kratkovidni, boste imeli težave z razločevanjem prometnih znakov in tudi sicer ne boste videli jasno predmetov v daljavi. Z nalogami, ki vključujejo gledanje na blizu ali računalnik, pa ne boste imeli težav.
Drugi znaki miopije so še škiljenje, preobremenjenost oči in glavoboli. Občutek napora v očeh med vožnjo ali športom je tudi lahko znak za kratkovidnost.
Če imate takšne občutke, kljub temu da nosite očala ali kontaktne leče, se naročite na temeljit pregled oči pri optometristu ali okulistu, ki bosta preučila, ali potrebujete morda večjo dioptrijo.
Kaj povzroča kratkovidnost?
Kratkovidnost nastane, ko je očesno zrklo predolgo glede na moč ostrenja roženice in leče v očesu. To povzroči, da se svetlobni žarki ostrijo v neki točki pred mrežnico in ne na njeni površini.
Kratkovidnost lahko nastane tudi kot posledica preveč ukrivljene roženice in/ali leče glede na dolžino očesnega zrkla. V nekaterih primerih je kratkovidnost posledica kombinacije več dejavnikov.
Kratkovidnost se pojavi že v otroštvu, več možnosti za nastanek pa imajo tisti ljudje, katerih straši so tudi kratkovidni. V večini primerov se kratkovidnost v zgodnji odrasli dobi umiri, v nekaterih primerih pa napreduje tudi v zrelejših letih.
Kako ukrepamo pri kratkovidnosti
Kratkovidnost se lahko odpravi z očali, kontaktnimi lečami ali operacijo. Očala je pri kratkovidnosti treba nositi glede na stopnjo dioptrije, nekateri morajo nositi očala ali kontaktne leče ves čas, drugi pa zgolj pri določenih opravilih, na primer za vožnjo, gledanje na tablo ali televizijo.
Pri določanju kratkovidnosti, se pred prvo številko, ki določa dioptrijo za očala ali kontaktne leče, postavi predznak minus (-). Večja kot je številka, bolj je oseba kratkovidna.
Operacija dioptrije lahko kratkovidnost omili ali povsem odpravi. Najpogostejši postopek se izvaja z laserjem excimer.
- Pri postopku PRK (fotorefraktivna keratektomija) se z laserjem odstrani sloj tkiva na roženici, kar jo splošči in omogoči boljše ostrenje svetlobnih žarkov na mrežnici.
- Pri postopku LASIK, ki je najpogostejši način za korekcijo dioptrije, se na površini roženice naredi tanek poklopec, nato se z laserjem odstrani nekaj roženičnega tkiva, poklopec pa se povrne na svoje mesto.
Ortokeratologija – nošenje leč med spanjem
Tu je še ortokeratologija, in sicer gre za nošenje poltrdih RGP kontaktnih leč ponoči, ki spreminjajo obliko roženice medtem ko vi spite. Ko zjutraj leče odstranite, roženica začasno obdrži novo obliko, zato vidite jasno sliko brez očal ali kontaktnih leč.
Ortokeratologija in sorodni postopek s poltrdimi kontaktnimi lečami, imenovan dioptrijsko zdravljenje roženice, sta se izkazala za učinkovita načina za začasno odpravljanje blagih do zmernih stopenj kratkovidnosti. Oba postopka sta dobra alternativa operaciji za vse, ki so premladi za postopek LASIK ali niso primerni kandidati za operacijo iz drugih razlogov.
Vstavljive leče oziroma fakične znotrajočesne leče so še ena možnost za odpravo kratkovidnosti z operacijo, zlasti je priporočljiva za tiste z zelo visoko dioptrijo ali z bolj tanko roženico, kot je običajno, kar bi lahko povečalo možnost za nastanek težav pri postopku LASIK ali drugem postopku z laserjem za odpravo dioptrije.
Fakične znotrajočesne leče delujejo podobno kot običajne kontaktne leče, s to razliko, da so vstavljene v oko s pomočjo operacije in so trajne, kar pomeni, da vzdrževanje ni potrebno. Pri operaciji sive mrene se zamenja leča v očesu, pri vstavitvi fakičnih leč pa leča v očesu ostane nedotaknjena in se ne zamenja.
Kako nadzorovati kratkovidnost
Vse več ljudi postaja kratkovidnih, zato je vedno več zanimanja za načine, kako nadzorovati napredovanje kratkovidnosti že v otroštvu. Preizkušene so bile različne tehnike – od bifokalnih in progresivnih stekel, do poltrdih kontaktnih leč – dobljeni rezultati pa niso bili enoznačni.
V zadnjem času so raziskovalci na Novi Zelandiji objavili spodbudne rezultate o uporabi posebnih fokusnih mehkih leč, ki pomagajo nadzirati kratkovidnost pri otrocih. Poskusne leče imajo izrazito manj moči na zunanjem delu kot pa v središču leče in strokovnjaki menijo, da takšen periferni defokus zmanjša nagnjenje očesa k daljšanju, kar je vzrok za povečanje kratkovidnosti.
V raziskavi, ki je bila objavljena leta 2011, so raziskovalci ugotovili, da se je pri tistih otrocih (starih od 11 do 14 let), ki so nosili poskusne leče v enem očesu, v drugem pa standardne mehke leče, napredovanje kratkovidnosti zmanjšalo za 30 odstotkov ali več v očesu, v katerem je bila dvo-fokusna kontaktna leča. Čeprav leče, ki nadzirajo napredovanje kratkovidnosti, še niso na voljo širši javnosti, se raziskave nadaljujejo, da bi se ugotovila učinkovitost tovrstnih leč na večjem številu otrok.
Degenerativna kratkovidnost
V večini primerov kratkovidnost pomeni zgolj manjšo nevšečnost in ne predstavlja tveganja za zdravje oči. Včasih pa je kratkovidnost tako napredujoča, da gre za degenerativno stanje.
Degenerativna kratkovidnost (tudi maligna ali patološka kratkovidnost) je relativno redek pojav, ki je navadno dedna in se začne že v zgodnjem otroštvu. Prizadetih je približno 2 odstotka, degenerativna kratkovidnost pa je tudi vodilni vzrok za zakonsko priznano slepoto.
Pri maligni kratkovidnosti je podaljšanje zrkla naglo, kar povzroči hitro napredovanje kratkovidnosti v težji obliki ter posledično vodi v izgubo vida. Ljudje s to okvaro imajo veliko večje tveganje za odstop mrežnice in druge degenerativne spremembe na zadnjem delu očesa, vključno s krvavitvami v očesu, ki so posledica nenavadne rasti krvnih žil (neovaskularizacija).
Degenerativna kratkovidnost povečuje tudi možnost za nastanek sive mrene.
Kirurško zdravljenje degenerativne kratkovidnosti vključuje kombinacijo zdravil in laserske terapije, imenovane fotodinamična terapija, ki se uporablja tudi za zdravljenje degeneracije rumene pege.
Poleg tega pa je nedavna raziskava pokazala, da oralno zdravilo, imenovano 7-metilksantin (7-mx) učinkovito upočasnjuje podaljševanje zrkla pri kratkovidnih otrocih, starih od 8 do 13 let. Takšne raziskave lahko v prihodnosti vodijo do učinkovitega zdravljenja degenerativne kratkovidnosti.
Dr Emil Oblak, optometrist