Glavkom ali zelena mrena
Kaj je glavkom?
Glavkom je ime za skupino stanj očesa, kjer je poškodovan vidni živec na mestu izhoda iz očesa. Živec prenaša informacije iz plasti očesa, občutljive na svetlobo, t.j. roženice, k možganom, kjer se ustvari slika. Oko potrebuje določeno količino pritiska, da ostane zrklo primerno oblikovano in da lahko pravilno deluje. Pri nekaterih ljudeh škodo povzroča povišan očesni pritisk. Pri drugih pa je očesni pritisk v mejah normale in težava nastane zaradi oslabljenosti vidnega živca. V večini primerov se pojavita oba dejavnika, vendar v različnem obsegu. Očesni pritisk je v veliki meri neodvisen od krvnega pritiska.
Kaj nadzira pritisk v očesu?
Plast celic za šarenico (obarvan del očesa) proizvaja vodno tekočino, imenovano prekatna vodica. Tekočina prehaja skozi luknjo v središču šarenice (imenovanem zenica) in zapušča oko po majhnih drenažnih kanalih. Nahajajo se na robu med prednjim delom očesa (roženico) in šarenico in vračajo tekočino v krvni obtok. V zdravem očesu se proizvedena tekočina uravnava z odtekanjem, če pa ne more odteči ali je proizvedene tekočine preveč, bo očesnih pritisk narasel (prekatna vodica ni povezana s solzami).
Zakaj je povišan očesni pritisk lahko nevaren?
Če je vidni živec pod velikim pritiskom, lahko pride do njegove okvare. Kakšna bo okvara, je odvisno od količine povišanega pritiska in trajanja povišanega pritiska in ali je prisotna tudi slabša oskrba s krvjo oziroma druge slabosti vidnega živca. Zelo povišan pritisk bo takoj poškodoval vidni živec. Malo nižji pritisk bo povzročal škodo počasneje in če stanja ne zdravimo, postopoma pride do izgube vida.
Ali obstajajo različne vrste glavkoma?
Da. Obstajajo štiri glavne vrste:
1. Najpogostejši je kronični glavkom (kroničen = počasen), kjer prekatna vodica prihaja do drenažnih kanalov (odprto zakotje), ki pa z leti počasi postajajo zamašeni. Očesni pritisk narašča zelo počasi in bolečina ni prisotna, zato je težavo težko zaznati, a vid se postopoma slabša.
2. Akutni glavkom (akutno = nenadno) je veliko manj pogost v zahodnih državah. To se zgodi zaradi nenadne in popolne zapore v pretoku prekatne vodice v očesu. To je posledica ozkega zakotja, ki se zapre in prepreči iztekanje tekočine v drenažne kanale. Stanje je lahko zelo boleče in na vidu pušča trajne posledice, če ga ne zdravimo takoj.
3. Obstajata še dve glavni vrsti glavkoma. Če je povišanje očesnega pritiska posledica nekega drugega očesnega obolenja, to imenujemo sekundarni glavkom.
4. Obstaja tudi redko, a včasih zelo resno obolenje pri dojenčkih, ki se imenuje kongenitalni glavkom in je posledica nepravilnega razvoja očesa. Ta stran se osredotoča predvsem na kronični in akutni glavkom.
Kako pogost je glavkom?
V Evropi glavkom prizadene približno 2 na 100 ljudi, starejših od 40 let.
Ali so določeni ljudje bolj podvrženi tveganjem za razvoj kroničnega glavkoma?
Da. Obstajajo različni dejavniki, ki povečujejo tveganje.
Starost – kronični glavkom je veliko bolj pogost s starostjo. Redko se pojavi pred 40. letom starosti, prizadane pa en odstotek ljudi po tem letu in pet odstotkov po 65. letu.
Rasa – ljudje z afriškim poreklom imajo več možnosti za nastanek kroničnega glavkoma, ki jih lahko prizadene celo nekoliko prej in v hujši obliki. Redni očesni pregledi so zato nadvse pomembni.
Družina – če imate bližnjega sorodnika, ki ima kronični glavkom, potem je priporočljivo hoditi na redne preglede vida in oči. Enako svetujte tudi ostalim članom družine. To je predvsem pomembno, če ste stari 40 ali več let, ko je preglede priporočljivo izvajati na vsaki dve leti.
Kratkovidnost – ljudje z visoko stopnjo kratkovidnosti so bolj nagnjeni h kroničnemu glavkomu.
Na povečano tveganje za razvoj obolenja naj bi vplival tudi diabetes.
Zakaj kronični glavkom predstavlja resno tveganje za vid?
Nevarnost pri kroničnem glavkomu je, da bo vaše oko videti povsem normalno. Bolečine ni, prav tako se ne bo spreminjal vaš vid – a škoda na vidu nastaja. Nekateri ljudje poiščejo pomoč, ker opazijo, da je njihov vid na enem očesu slabši kot na drugem.
Zgodnja izguba vida v vidnem polju se običajno pojavi v obliki loka malce nad in/ali pod središčem med gledanjem naravnost. Prazen prostor se širi navzven in navznoter, če glavkom ni zdravljen. Središče vidnega polja je priazdeto čisto na koncu in s časom postane tako, kot bi gledali skozi dolgo cev (tunelski vid). S časom pa pride do izgube tudi tega vida.
Kako se odkrije kronični glavkom?
Glavkom je veliko bolj pogost po 40. letu in je priporočljivo opravljati preglede vsaki dve leti. Obstajajo trije glavni testi za odkrivanje glavkoma in mogoče bo optometrist/okulist izvedel samo enega ali dva, da potrdi, da glavkoma nimate:
– Pregled vidnega živca z uporabo posebnih leč in mikroskopa, ki prikazuje zadnji del očesa v 3D obliki.
– Test vidnega polja na zaslonu se prikaže zaporedje svetlobnih točk, testiranec pa pove katere vidi.
Ti testi so preprosti in ne bolijo.
Kako se zdravi kronični glavkom?
Glavno zdravljenje kroničnega glavkoma stremi k zmanjšanju očesnega pritiska. Nekatera zdravljenja si prizadevajo izboljšati oskrbo vidnega živca s krvjo. Na zdravljenje boste morali v bolnišnico, nato pa redno hoditi na kontrole. Zdravljenje za zmanjšanje pritiska se običajno začne z očesnimi kapljicami. Kapljice delujejo tako, da zmanjšajo nastajanje tekočine v očesu ali odprejo drenažne kanale, da odvečna tekočina lahko odteče. Če to ne pomaga, bo zdravnik mogoče predlagal lasersko zdravljenje ali operacijo, ki ji pravimo trabekulektomija, s katero se izboljša odtok tekočine iz očesa. S specialistom se boste dogovorili, kateri način je za vas najprimernejši.
Ali je kronični glavkom ozdravljiv?
Že nastale škode ni mogoče popraviti, z zgodnjo diagnozo in previdnim rednim spremljanjem in zdravljenjem pa lahko škodo obdržimo na minimalni ravni in obdržimo dober vid zelo dolgo.
Kaj je akutni glavkom?
Pri akutnem glavkomu pritisk v očesu zelo hitro naraste. Do tega pride zato, ker med stranskim delom šarenice in prednjim delom očesa (roženca) pride do stika in prekatna vodica ne more doseči majhnih drenažnih kanalov na robu med njima. To imenujemo tudi glavkom zaprtega zakotja.
Kakšni so simptomi akutnega glavkoma?
Hitro zvišanje pritiska v očesu je lahko zelo boleče. Prizadeto oko postane rdeče, vid se poslabša, ali pride celo do popolne zatemnitve. Lahko sta prisotna slabost in bruhanje. Na začetku so lahko opazni nejasni barvni krogi okoli izvora bele svetlobe.
Ali akutni glavkom vedno predstavlja resno stanje?
Včasih imajo lahko ljudje niz blagih ponovnih izbruhov, pogosto zvečer. Vid je lahko zamegljen z barvnimi krogi okoli bele svetlobe in v očesu je prisoten neprijeten občutek. Če menite, da imate blage ponavljajoče se izbruhe bolezni, morate nemudoma obiskati zdravnika. Pri rutinskem pregledu zgradbe očesa bo zdravnik morda posumil, da obstaja tveganje za akutni glavkom, zato bo predlagal nadaljnje preiskave.
Kakšno je zdravljenje?
Če imate akutni izbruh bolezni, boste morali nemudoma v bolnišnico, kjer vam bodo oljšali bolečino in zmanšali pritisk v očesu. Prejeli boste zdravila, ki zmanjšujejo nastanek prekatne vodice in izboljšujejo njen odtok iz očesa.
Nadzor nad akutnim izbruhom bolezni, ki je zdravljen hitro, se lahko vzpostavi že v nekaj urah. Občutek v očesu se bo izboljšal in vid se po bo povrnil. Ko se bosta bolečina in vnetje polegla, bo kirurg svetoval, da se na zunanji rob šarenice naredi majhna luknja, ki bo sprostila zamašitev in omogočila odtok tekočine. Običajno sepostopek opravi z laserjem ali majšo operacjio.
Kirurg bo morda predlagal, da se takšna operacija izvede tudi na drugem očesu, saj obstaja velika verjetnost, da se bo stanje na drugem očesu ponovilo. Zdravljenje ni boleče. Sprejem v bolnišnico mogoče sploh ne bo potreben, odvisno od okoliščin in odziva na zdravljenje. Včasih bo potrebno kratek čas ostati v bolnišnici.
Ali je akutni glavkom ozdravljiv?
Če se z diagnozo ne odlaša in je zdravljenje takojšnje in učinkovito, je lahko povrnitev vida popolna in trajna. Odlašanje z zdravljenjem lahko povzroči izgubo vida v prizadetem očesu. Občasno se lahko zgodi, da očesni pritisk ostane nekoliko povišan, zato je potrebno takšno zdravljenje, kot pri kroničnem glavkomu.
Ali bom lahko vozil/a?
Večina ljudi lahko še vedno vozi, če izguba vidnega polja ne napreduje. Za oceno možne izgube perifernega vida, boste morali opraviti poseben preizkus, da se ugotovi, ali vaš vid še ustreza standardom, kot so potrebni za pridobitev vozniškega dovoljenja. Za več informacij se obrnite na svojega specialista.
Kaj, če mojega vida ne bo mogoče popolnoma vrniti?
Zgodnje odkritje in zdravljenje bo običajno preprečilo ali zaustavilo nadaljnjo škodo na očesu, ki jo lahko povzroči glavkom. Veliko se lahko naredi za pomoč pri najboljši možni uporabi preostalega vida. Svojega optika ali optometrista povprašajte o pripomočkih za slabši vid in ali ste upravičeni do registracije kot slabovidni ali slepi. Registracija pomeni dostop do strokovne pomoči in včasih finančnih ugodnosti.
Za strokovne informacije in nasvet o pojavu glavkoma, kot tudi o ostalih očesnih težavah, se lahko obrnete na nas, kjer vam bomo v Optiki Oblak z veseljem pomagali.
Dr Emil Oblak, optometrist